70 let IMT

Po vojni se je začela industrializacija države in to je zahtevalo precej novega strokovnega metalurškega znanja in raziskovalnega dela. Zato so se že leta 1947 na iniciativo prof. dr. Cirila Rekarja, nestorja slovenske metalurgije, začele priprave na izgradnjo Metalurškega inštituta v Ljubljani. Metalurški inštitut (MI), predhodnik današnjega Inštituta za kovinske materiale in tehnologije je bil ustanovljen leta 1950 z odločbo Sveta za kulturo in prosveto LRS. Temeljni kamen je bil postavljen leta 1947, ko se je začela gradnja stavbe MI. Leta 1948 je MI začel delovati kot proračunska ustanova in sestavni del Tehniške visoke šole pri Fakulteti za rudarstvo in metalurgijo Univerze v Ljubljani. Leta 1950 je bila ustanovljena raziskovalna ustanova Metalurški inštitut Ljubljana, zagon majhnega eksperimentalnega plavža prvega maja 1950 pa je bil znamenje začetka dela inštituta. Na podlagi temeljne uredbe je bil leta 1954 Metalurški inštitut razglašen za finančno samostojen zavod s sedežem v Ljubljani.  Prof. dr. Ciril Rekar pa je bil direktor Metalurškega inštituta vse do leta 1966.

V obdobju od leta 1966 do 1986, pod vodstvom direktorja Alojza Prešerna, univ. dipl. inž. se je Inštitut vse bolj povezoval z metalurško industrijo.  Leta 1969 je Metalurški inštitut kupil prvi elektronski mikroanalizator, ki pomeni začetek elektronske mikroanalize v slovenskem in širšem jugoslovanskem ter vzhodnoevropskem prostoru. Leta 1978 je bil nabavljen vrstični elektronski mikroskop, ki je bil kasneje nadgrajen za elektronsko mikroanalizo. Leta 1986 je inštitut kupil peč za toplotno obdelavo v vakuumu in dušiku in tako prvi na tem področju ekološko sporno tehnologijo kaljenja v solnih kopelih zamenjal z moderno vakuumsko tehnologijo.

V obdobju od leta 1986 do 1990 je Metalurški inštitut vodil dr. Jože Rodič. V tem obdobju je inštitut nabavil eksperimentalno napravo za horizontalno kontinuirno litje specialnih zlitin.

Po osamosvojitvi Slovenije se je tudi slovenske metalurgije dotaknila gospodarska kriza. Metalurški inštitut je takrat pod vodstvom direktorja prof. dr. Franca Vodopivca, od leta 1990 do 1996, našel svojo tržno nišo predvsem v kovinskopredelovalni industriji in v termoenergetiki. IMT je s svojim znanjem o materialih postal partner Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) ter drugih slovenskih elektrarn. Leta 1990 se je Metalurški inštitut preimenoval v Inštitut za kovinske materiale in tehnologije. Leta 1992 je inštitut prevzel izdajanje in urejanje revije Železarski Zbornik, ki se je preimenovala v Kovine zlitine tehnologije in leta 2000 v Materiali in tehnologije. 

V letih od 1996 do 2000 je IMT vodil direktor dr. Leopold Vehovar. Leta 1997 je inštitut postal javni raziskovalni zavod. V tem obdobju je inštitut nabavil moderno  aparaturo za raziskavo površin (AES in XPS) in na osnovi lastnega znanja so bile izdelane naprave za lezenje in napetostno korozijo.

V obdobju od leta 2000 do leta 2011 je inštitut vodila direktorica prof. dr. Monika Jenko. V tem obdobju  je bil na IMT nabavljen najmodernejši vrstični elektronski mikroskop in  visokoločljivi presevni elektronski mikroskop.

Od leta 2011 inštitut vodi doc. dr. Matjaž Godec. To je obdobje, ki se je začelo z globoko gospodarsko krizo in drastičnim zmanjševanjem javnih sredstev. Kljub vsemu se je inštitut odločil za nakup modernega deformacijskega dilatometra, ki nam je omogočil intenzivno raziskovalno delo na področju razvoja materialov. V zadnjem obdobju so bile intenzivne investicije v posodobitev naprav za izdelavo kovinskih materialov. Poleg tega se je v tem obdobju močno okrepila skupina, ki se ukvarja s simulacijo materialov in metalurških procesov. V tem obdobju je bil IMT eden od glavnih pobudnikov ustanovitve Strateškega sveta za metalurgijo, ki je močno vplival na pomen metalurgije v okviru Pametne specializacije. Poleg tega je IMT pobudnik  Strateško razvojnega inovacijskega partnerstva na področju materialov.

Prav tako ne smemo pozabiti izdajateljske dejavnosti IMT. Tako letos praznujemo tudi 50 letnico izdajanja revije Materiali in tehnologije, ki se je preoblikovala iz Železarskega zbornika in ima danes dokaj visok faktor vpliva.

Poleg tega obeležujemo tudi 25 let konference o materiali in tehnologijah. Zametki konference segajo v leto 1958 ko je MI v sodelovanju z Max-Planck-Institutom iz Düsseldorfa (Nemčija), in IRSID iz Metz-a (Francija), organiziral prvo mednarodno znanstveno srečanje Colloque de Portoroz. Sledilo je nekaj metalurških posvetov, od leta 1992 pa v sodelovanju s Kemijskim inštitutom in Inštitutom Jožef Stefan organiziramo Konferenco o materialih in tehnologijah, kjer se srečujejo predstavniki inštitucij znanja in industrije.

Vse od položitve temeljnega kamna je inštitut pomemben partner gospodarstvu in se je skozi različna obdobja izoblikoval v moderen mednarodno vpet raziskovalni inštitut, ki se je iz ozko metalurško orientiranih raziskav preusmeril v raziskave na širšem področju naprednih kovinskih materialov. Za tovrsten razvoj so poleg uspešnih direktorjev v veliki meri zaslužni tudi vsi ostali zaposleni. Inštitut ima zelo dobre temelje za nadaljnji razvoj, pametna specializacija in SRIP-i vzpodbujajo povezovanje z gospodarstvom, na državi pa je, da tovrstna partnerstva podpre.